Izlet z avtodomom v Prosecco in Furlanske Dolomite je odlična alternativa Toskani, Gardi in Dolomitom – destinacijam, ki jih Slovenci radi izbiramo v sosednji Italiji. Tura je dosegljiva za podaljšan vikend, a dovolj raznovrstna, da jo brez težav raztegnete v cel teden počasnega potepanja. Idealna je za ogrevanje pred glavno sezono. Pozna pomlad v teh krajih je prijetno topla, narava sočno zelena in kar je najpomembnejše – v alpskih dolinah in med griči Prosecca še ni gneče.
To je ena tistih poti, s katere se vrneš domov z občutkom, da si odkril nekaj novega, čeprav si krenil na pot brez velikih pričakovanj in brez celega seznama točk, ki jih je nujno treba obiskati, poslikati in objaviti na Instagramu.
Na pot: dve možnosti za začetek
Če prevzamete avtodom v Ljubljani, se lahko odpravite po običajni poti proti Primorski in naprej po avtocesti mimo Gorice ali Trsta proti Benetkam, nato zavijete proti Udinam.
Alternativa je bolj slikovita: skozi Zgornjesavsko dolino, čez Trbiž in nato po avtocesti ali stranskih poteh prav tako proti Udinam. Ta pot se splača, če imate čas. Pred Udinami se splača ustaviti v Gemoni.
Vmesni postanek: Gemona del Friuli
Gemona je mesto, ki si ga je zemlja vzela in ga je človek vrnil. Potres leta 1976 – eden najhujših v zgodovini Italije, ki je prizadel tudi Posočje – je v hipu porušil več kot 80 % mesta. Skupaj z bližnjo vasjo Venzone je katastrofa vzela več kot tisoč življenj. Mesto je bilo nato obnovljeno kamen po kamen, z neverjetno skrbjo za zgodovinsko podobo. Danes Gemona deluje mirno in dostojanstveno. Če ne veš, kaj se je zgodilo, je videti povsem običajno. Ko veš, pa vsak zid dobi drugačen pomen.
Vreden je hiter sprehod po starem jedru in pogled na katedralo Sant’Andrea – delno izvirna, delno skrbno rekonstruirana.
Po pršut v San Daniele del Friuli
Ne glede na to, katero pot izberete, se ustavite v San Danielu. To mestece je prestolnica furlanskega pršuta – San Daniele DOP – ki velja za enega najboljših na svetu. Njegova posebnost je podnebje: suhi gorski zrak se meša z vlažnostjo Jadrana in ustvarja pogoje, ki jih preprosto ni mogoče prenesti drugam. Degustacija v eni od družinskih pršutarn je ravno prav za uvod v popotniški ritem, ki vas čaka. Pa ne pozabite na nakup za na pot.
1. noč: Lago di Barcis – smaragdno jezero pod Furlanskimi Dolomiti
Prvi cilj je Lago di Barcis v dolini Valcellina – akumulacijsko jezero, katerega barva te takoj spomni na Most na Soči. Smaragdno zelena, skoraj neverjetna. Nastalo je sredi 20. stoletja z gradnjo pregrade, a danes izgleda, kot da je tam od nekdaj.
Jezero leži sredi naravnega rezervata Forra del Cellina, na robu Naravnega parka Furlanski Dolomiti. Gore naokrog so apnenčaste in strme, gozd gost in tih. Parkirati je mogoče tik ob vodi – PZA ima 16 mest z elektriko in vodo, je skromen in brez pretenzij, kar je del čara. Ko si boste zvečer privoščili aperitiv pred avtodomom, vam bodo družbo delale race v čakanju na kak priboljšek.
Sentiero del Dint – razgledna pot nad jezerom
Naslednji dan se sprehodite po prijetni razgledni poti, ki začne pri centru za obiskovalce rezervata Forra del Cellina pri Ponte Antoi. Prva postaja je Skywalk del Dint: kovinska razgledna ploščad, ki se dvigne nad prepadom. Tla so delno steklena. Pogled na jezero je neposreden in globok. Pot nato vodi skozi bukov gozd do drugega razgledišča nad kanjonom Forra del Cellina, ki ga je v apnenec vrezal potok Cellina. Tretje razgledišče stoji na 531 metrih in ponuja razgled na vse strani: jezero, kanjon in okoliška pogorja.
Pot je primerna za otroke in za tiste brez izkušenj s hojo v hribih. Posebne opreme ne rabite.
Vecchia Strada della Valcellina – hoja skozi čas
Ko se s poti Sentiero del Dint spustite do ceste, nadaljujte desno do vstopa v najožji del doline Valcellina. Stara cesta je bila nekoč edina prometna žila med furlansko ravnino in odročnimi gorskimi vasmi. Danes je zaprta za promet in odprta le za pešce in kolesarje. Vstopnina je 3 € na osebo. Pot vodi skozi tunele in ob strmih skalnih stenah, nad smaragdnimi vodami kanjona. Na najbolj ozkem delu dobite čelado in se sprehodite mimo starega jezu pod skalnimi previsi.
Kosilo: Rifugio Vallata
Visoko nad jezerom, pod skalnatimi previsi. Lokalna hrana, pripravljena na sodoben način. Rezervacija je priporočljiva.
2. noč: Cimolais in Val Cimoliana – dolina, kjer ne srečate nikogar
Slabih 20 km naprej po dolini leži Cimolais, tiha in mirna vasica z eno samo vaško gostilno, ki je hkrati bar, trafika in lokalna trgovinica. Ima pa vas odličen PZA: 16 mest z elektriko ter možnost praznjenja in polnjenja avtodoma.
Iz Cimolajsa se začne Val Cimoliana, ki vodi globoko v srce Furlanskih Dolomitov. Prevozite jo s kolesom in uživajte v razgledih na strme stene in ozke soteske. Cesta se zaključi pri Rifugio Pordenone na 1.249 metrih.
Campanile di Val Montanaia – kamniti zvonik
To je ena od ikonskih podob Furlanskih Dolomitov. Campanile – dobesedno „zvonik“ – je samoten skalni stolp, visok 300 metrov, ki raste iz melišča kot prst, ki kaže v nebo. Alpinisti z vsega sveta prihajajo plezat na ta skalni osamelec. Pohodniki se zadovoljijo s pogledom z razgledišča Belvedere del Campanile.
Od Rifugio Pordenone do razgledišča je okoli 50 minut hoje. Za tiste z več energije: do Bivacco Perugini tik ob Campanilu je 2,5 do 3 ure hoje z višinsko razliko 970 metrov.
Sama vožnja do konca doline je impresivna – pa naj hodite naprej ali ne. Visoke stene so na vseh straneh, tišino prekinjata le veter in potok. V aprilu ali maju med tednom ne srečate nikogar. Poleti je zagotovo povsem drugače.
3. dan: Erto, Vajont, Longarone – dan s težko zgodbo
Ta del poti ni za tiste, ki iščejo le prijetne razglede. Je pa za vse, ki razumejo, da so nekatere krajine zaznamovane – ne po naravni poti, ampak s človeško odločitvijo.
Erto in Casso
Vasici ležita visoko nad nekdanjim jezerom, ki ga je ustvaril jez Vajont. Cerkvica v Ertu je posebna: ko so v petdesetih letih začeli graditi jez in napolnjevati akumulacijo, je voda začela groziti zgodovinski stavbi. Prestavili so jo višje na hrib. Staro jedro vasice je preprosto zalila voda.
Danes iz Erta ni videti nobenega jezera, le suho, zaraslo korito, opomin na tragedijo Vajonta.
Jez Vajont: opomin, ki še vedno stoji
9. oktobra 1963 ob 22:39 se je s severne strani Monte Toca odlomilo približno 270 milijonov kubičnih metrov skale. V trenutku je padlo v akumulacijsko jezero in povzročilo val visok 250 metrov. Val je prestopil vrh jezu, ki je ostal skoraj nepoškodovan. V dobrih štirih minutah je val zbrisal več vasi v spodnji dolini Piave. Longarone je bil z izjemo občinske hiše izbrisan z obličja zemlje. V katastrofi je umrlo med 1.917 in 2.500 ljudi, med njimi 487 otrok.
Jez je še vedno tam. Nikoli več ni služil svojemu namenu. Stoji kot 262 metrov visok opomin, kaj se zgodi, ko se tehnična samozavest postavi nad naravne zakonitosti. Geologi, ki so opozarjali, so bili prezrti. Dve leti pred katastrofo je lokalni časopis, ki je javno opozoril na nevarnost, dobil tožbo „zaradi širjenja lažnih novic in motenja javnega miru“.
Ogled jezu je mogoč samo z vodeno turo. Rezervacija je obvezna.
Longarone
Mesto, skozi katerega pelješ, deluje, kot da ni iz teh koncev. Longarone je bil po katastrofi zgrajen povsem na novo. Muzej Vajont v mestu je natančen in pretresljiv; če imate čas, si ga velja ogledati.
Na poti: Vittorio Veneto
Na poti proti Proseccu se splača ustaviti še v Vittorio Venetu. Urejeno mestece leži v ozki dolini tik ob reki, z zgodovinskim jedrom, vrednim kratkega sprehoda. Nad njim visi grad, ki ga vidite že od daleč.
3.– 4. noč: Conegliano in regija Prosecco – med vinogradi z oznako UNESCO
Conegliano je vstopna točka v regijo Prosecco. Arhitekturno je zanimivo: zgrajeno v ozki vrsti pod gradom, kot da je celotno mestno jedro poravnano ob eni sami osi. V mestu je priložnost za aperitiv in prvo pravo degustacijo Prosecca. Kdor ima energijo, se povzpne do gradu in pogleda na griče, ki se začnejo prav tu.
Ti griči so od leta 2019 uvrščeni na Unescov seznam svetovne dedisčine. Le Colline del Prosecco di Conegliano e Valdobbiadene so primer kulturne krajine, ki jo je človek oblikoval skozi stoletja. Strma pobočja so posejana s t. i. ciglioni – travnatimi terasami, ki vinskim trtam omogočajo rast na strmih pobočjih. Vzorec je značilno šahovničast: vrste trt, vzporedne in pravokotne na naklon, prepletene z gozdnimi otoki in majhnimi vasmi. V jutranji mešanici svetlobe in meglic ali v poznem popoldanskem soncu je pogled nepozaben.
Prenočevanje: Azienda Agricola La Casa Vecchia, Santo Stefano
Santo Stefano di Valdobbiadene je ena od vasi v srcu Prosecco regije. La Casa Vecchia je vinska klet, ki ponuja parkiranje avtodoma med vinogradi v zameno za nakup vina ali degustacijo. To ni navaden kamp. Parkiraš s pogledi na vinograde uro pred sončnim zahodom in si privoščiš degustacijo in lokalne prigrizke. Pravi la dolce vita.
Četrti dan: Prosecco na kolesu
To je dan brez načrta. S kolesom med vasicami, po lokalnih cestah, mimo kleti z odprtimi vrati, čez prehode med vinogradi. Valdobbiadene velja za prestolnico regije, a enako lepe so vasi Cison di Valmarino, Rolle in Refrontolo.
Kdor je dobro pripravljen, se s kolesom povzpne do Monte Cesen na 1.570 metrih. Pogled na Dolomite in griče Prosecca od tam je eden boljših, ki jih boste videli na tej poti.
In če boste pri degustacijah malo pretiravali: ostanite še eno noč. Ne bo vam žal.
To so kraji za počasne
To ni tura za tiste, ki hočejo v treh dneh prečkati štiri države in si ogledati petnajst mest. Je za tiste, ki vedo, da je avtodom način življenja – ne le prevozno sredstvo.
Opisano pot z lahkoto raztegnete na sedem dni in si privoščite bolj sproščen tempo ali več časa na posamezni točki. Ravno to je prednost, ki jo Carthago ponuja: dom imaš vedno s seboj. Parkiraš med vinogradi, se zbudiš s pogledom na gore, skuhaš kavo – in dan skoraj ne rabi nič več.
Vredno podaljška
- Bassano del Grappa – most Palladio, staro mestno jedro in degustacije grappe
- Marostica – vas z živo šahovško igro na trgu (v septembru)
- Povratek čez dolino Cadore – čez Forni di Sopra ali čez Sauris mimo Zoncolana in Tolmezza nazaj proti Sloveniji
Praktični napotki
Prenočitve
- Barcis (1. noč): PZA tik ob jezeru, 16 mest z elektriko in vodo
- Cimolais (2. noč): PZA v vasi, 16 mest z elektriko, praznjenje in polnjenje
- Prosecco (3.–4. noč): La Casa Vecchia, Santo Stefano di Valdobbiadene ali katera druga od vinskih kleti ali PZA-jev v okolici.
Najboljši čas za Prosecco in Furlanske Dolomite z avtodomom
April – junij: ni gneče, narava je zelena, cvetje v polnem zamahu. Preverite morebitne zaprtosti posameznih poti pred odhodom. Poleti je Val Cimoliana ob vikendih povsem drugačna izkušnja.
