Vantrip popotniki z avtodomi Robeta odkrivajo različne kotičke Evrope. Nekateri iščejo mir, drugi adrenalin, tretji preprosto družinski oddih brez stresa. V novi seriji objav vam bomo predstavili nekaj njihovih zgodb: kam so šli, zakaj so izbrali prav to destinacijo in kaj bi svetovali, če razmišljate o podobnem popotovanju.
Začenjamo s Petrom Veselom, ki je izkušen gorski kolesar in se redno udeležuje etapnih dirk, kot so Cape Epic, Swiss Epic in Andorra Epic. Francoske Alpe dobro pozna. Letos se je z avtodomom in kolesom odpravil v okolico mesteca Barcelonnette.
Če ste tudi sami v zadnjih letih postali zvesti gledalci Tour de France, so vas verjetno poleg uspehov slovenskih kolesarjev navduševali tudi izjemni razgledi, ki jih ujamejo kamere ob trasi. Ob posnetkih ozkih serpentin, ki se vzpenjajo v višave, se marsikomu utrne misel: »enkrat bom to prekolesaril«.
Če ste med njimi tudi vi, je ta članek prav za vas, saj del teh prelazov leži ravno v okolici Barcelonnette, dobri dve uri vožnje od italijansko-francoske meje. Eden izmed njih, Col de la Bonette, je leta 2024 gostil najvišjo točko v celotni zgodovini Toura na 2802 metrih nadmorske višine. Druga dva, Col d’Allos in Col de Vars, sta med največkrat obiskanimi prelazi v zgodovino dirke: Allos je bil na trasi 34-krat, Vars pa kar 35-krat.
Zakaj ravno Barcelonnette
“Predvsem zato, ker tam ni tako imenovanih procesij – kolon avtomobilov in motoristov,” pravi Peter. “Vse je umirjeno. Vozniki te spoštljivo prehitijo na ustrezni varnostni razdalji, in če te zaradi preozke ceste ne morejo prehiteti, mirno počakajo.”
Okolica ponuja izhodišča za pet prelazov: Col de la Bonette (najvišja asfaltirana cesta v Evropi), Col de la Cayolle, Col d’Allos, Col des Champs in Col de la Moutière. Peter je prekolesaril vse. V bližini je še Col de Vars, medtem ko je znameniti Col de la Madeleine trenutno s francoske strani zaprt za kolesarje.
Pot od Ljubljane do Barcelonnette
Razdalja od Vantrip baze na Brezovici pri Ljubljani do Barcelonnette je dogla približno 800 km, pot pa vodi po naslednji trasi:
Nova Gorica – Piacenza – Alessandria – Asti – Alba – Cuneo – Col de Larche (Maddalena)
Dve stvari, na kateri je vredno biti pozoren:
- Na odseku avtoceste Asti–Alba (A33) ni klasičnih cestninskih postaj. Sistem deluje na kamere (“Free Flow”). Če nimate italijanske naprave za telecestninjenje, je treba pristojbino poravnati v 15 dneh prek spletne platforme ali aplikacije (transakcija se v portalu prikaže v 24 urah po prehodu).
- Cesta na prelazu Col de Larche (Rochaille) je občasno zaprta. Ure zapor je vredno preveriti pred odhodom.
Tri baze, od koder se da priti do vseh prelazov
Namesto ene same baze za vse vzpone Peter svetuje razdelitev poti na tri postanke. Vsak je izhodišče za drug del prelazov.
1. Barcelonnette – Camping le Tampico
Kamp je oddaljen približno 1,2 km od mesta, tik čez cesto je trgovina z osnovnimi potrebščinami. Cena v visoki sezoni je bila 30 €/dan (parkiranje, voda, elektrika, dve osebi). V sredo in soboto je v mestu odprta tržnica, ki je vredna obiska.
Od tu:
- Col d’Allos – 18,6 km, 1100 višinskih metrov
- Pra Loup – 9,5 km, 505 višinskih metrov (tudi sam po sebi lep vzpon)
- Col de la Cayolle – 28 km, 1200 višinskih metrov
2. Pra Loup (smučišče na 1600 m)
Alternativa izhodišču v Barcelonnette. Tu je na voljo parkirišče z osnovno oskrbo za avtodome (pitna voda, sanitarije), elektrika in praznjenje odpadne vode na kovance. V vasici so trgovine z živili in športno opremo, sedežnica pelje do 2000 m (povratna vozovnica 8,5 €/osebo), na voljo so tudi lepe pohodniške poti, primerne za otroke.
Od tu: Col d’Allos, 22 km. Pot se najprej nekaj kilometrov spušča, nato zavije na cesto proti Allosu. Če vam je premalo, se lahko spustite še na drugo stran prelaza in se po isti poti vrnete.
3. Jausiers (kamp ali PZA)
Takoj ob vstopu v dolino reke Ubaye (po prelazu Col de Larche iz Italije) je urejeno postajališče za avtodome: praznjenje sive in črne vode je brezplačno, elektrika stane 5 €/24h. V bližini je tudi kamp z ogrevanim zunanjim bazenom, tobogani in igrali (dovoljeni so tudi psi). Zelo blizu je umetno jezero Plan d’eau de Siguret, kjer je kopališče z wakeboardingom (vstopnica za cel dan 2,5 €) in pumptrack za otroke.
Od tu:
- Col de la Bonette – 23 km, 1560 višinskih metrov
- Col de Vars – 21,5 km, 900 višinskih metrov
Ta baza je po Petrovih besedah idealna za družine: “Otroci, jezero, kolo ali kombinacija vsega trojega – ti kraji so idealni za vse to.”
Prelazi v podrobnosti
Col de la Cayolle
Čas: 1 h 34 min | Višinska razlika: 1059 m | Povprečni naklon: 4,2 % | Dolžina: 28 km
Prvih 15 kilometrov je zelo položnih in slikovitih. Cesta se vije skozi ozko, divjo sotesko z več mostovi, ki prečkajo reko. Naklon je tu večinoma blag (pod 5 %), kar je odlično za ogrevanje. Pri naselju Bayasse (1783 m n. v.) se dolina odpre, cesta pa postane nekoliko resnejša. Okolica se spremeni v redkejši macesnov gozd z lepimi razgledi na okoliške vrhove.
Col des Champs
Čas: 1 h 30 min | Višinska razlika: 880 m | Povprečni naklon: 6,3 % | Dolžina: 14 km
Peter na ta vzpon (2087 m) ni startal neposredno iz Barcelonnette, temveč se je odločil za znano kolesarsko krožno turo, ki povezuje tri prelaze: Col de la Cayolle, Col des Champs in Col d’Allos (skupaj okoli 120 km in več kot 3100 m vzpona). Vrh je izjemno miren in neokrnjen, brez gostinskih lokalov ali turistične gneče – na vrhu je le parkirišče in spominska plošča. Zato je s pijačo in hrano treba poskrbeti že pred vzponom.
Col d’Allos
Čas: 1 h 15 min | Višinska razlika: 1021 m | Povprečni naklon: 6,4 % | Dolžina: 16 km
Cesta se vije skozi borove gozdove, ki se višje odprejo v alpske travnike z lepimi razgledi na gorske vrhove.
Col de la Bonette
Čas: 1 h 40 min | Višinska razlika: 1560 m | Povprečni naklon: 7 % | Dolžina: 23 km
Sam prelaz ni povsem na vrhu. Od pravega prelaza se lahko zapeljete še po dodatni, 2 km dolgi zanki okoli vrha gore (Cime de la Bonette), ki doseže 2802 metra – najvišjo asfaltirano cesto v Evropi. Zadnji stometrski odsek te zanke postreže s kar 12- do 14-odstotnim naklonom.
Col de la Moutière
Čas: 1 h 15 min | Višinska razlika: 930 m | Povprečni naklon: 8,7 % | Dolžina: 10,72 km
Cesta na Moutière je veliko bolj samotna in tiha v primerjavi s precej bolj obljudeno glavno cesto na Bonette. Celoten vzpon je asfaltiran, povezava proti prelazu Restefond/Bonette na vrhu pa vključuje delno makadamski (gravel) odsek, dolg nekaj kilometrov. Za čisto cestno kolo s tankimi pnevmatikami je ta del lahko neudoben, priporočljivo je vsaj robustnejše cestno oziroma gravel kolo.
S kakšnim kolesom
Vse opisane ceste so asfaltirane, z eno izjemo: zadnji odsek proti Bonette prek Col de la Moutière vključuje nekaj kilometrov makadama, kjer je priporočljivo robustnejše cestno ali gravel kolo.
Peter je vse prelaze prekolesaril na gorskem kolesu. To je njegova izbira, saj je večino svoje 30-letne kolesarske poti preživel prav na gorskem kolesu in etapnih MTB dirkah. Ni pa to edina možnost: iste ceste redno vozijo tudi kolesarji s cestnimi kolesi, saj gre za klasične asfaltirane alpske prelaze. Povsem legitimna izbira pa je tudi e-kolo, še posebej, če vas skrbijo višinski metri (marsikje krepko čez 1000 m na vzpon). Ali, kot pravi Peter: “Bolje da se ljudje gibljejo z e-kolesi, kot da ležijo doma na kavču.”
Avtodom na teh cestah
“Preko vseh teh prelazov se da lepo peljati z Robetinim vanom,” pravi Peter, “z večjim avtodomom pa lahko nastanejo težave.” Na Col de la Cayolle je največja dovoljena višina vozila omejena na 3 metre. Cesta na Col d’Allos je na nekaterih mestih ozka in prepadna, zato je potrebna previdna, dopustniška vožnja brez hitenja. Cesta na Col de la Bonette pa je široka in brez omejitev.
Divje kampiranje je v regiji dovoljeno, v nacionalnih parkih pa prepovedano med 21. uro zvečer in 9. uro zjutraj. Območja, kjer kampiranje ni dovoljeno, so jasno označena.
Kdaj iti
Peter je bil na poti konec julija, ko so bile dnevne temperature okrog 30 °C, nočne pa okrog 18 °C. Na višinah nad 2000 metrov je bilo čez dan okoli 22 °C – prijetno sveže tudi v vročih poletnih dneh. September je po njegovih besedah še vedno zelo primeren mesec za obisk, saj sonce tam zahaja približno pol ure kasneje kot pri nas.
Koliko dni potrebujete
Kot okvirno izhodišče: en do dva dni na vsako od treh baz (Praloup, Barcelonnette, Jausiers) omogoča mirno kolesarjenje enega ali dveh prelazov na dan, brez hitenja, in pusti prostor še za kopanje, pohode ali preprosto počitek s pogledom na gore.
